Erasmus+ logo

Spletna platforma dokumenti - internetna dostopnost in digitalne veščine oseb z motnjami v duševnem razvoju

Uporaba interneta je danes sestavni del vsakdana, še posebej med mladimi. V Evropi približno 85 % ljudi med 11. in 17. letom starosti uporablja internet. To je podobno kot pri mladostnikih v Avstraliji, kjer jih je 82 % poročalo, da uporabljajo internet, od tega jih je 88 % na splet stopilo več kot enkrat na dan. Na Švedskem, kjer je bila opravljena ta raziskava, je uporaba interneta še večja, saj več kot 90 % mladostnikov in mladih odraslih med 12. in 25. letom uporablja internet vsak dan za opravljanje svojih dnevnih dejavnosti, kot sta iskanje informacij in vzdrževanje socialnih stikov. . Kljub temu so nekatere skupine ljudi v nevarnosti, da bodo pri dostopu in uporabi interneta zapostavljene, na primer osebe z motnjami v duševnem razvoju. V pregledu literature Chadwicka et al. (2013) je z globalnimi podatki pokazalo, da ljudje z motnjami v duševnem razvoju niti ne dostopajo do interneta niti ga ne uporabljajo v tolikšni meri kot splošna populacija. Najnovejši podatki kažejo, da je leta 2021 kar 95 % mladih v Evropi dnevno uporabljalo internet, 71 % pa jih je imelo osnovne digitalne veščine.

  • Cilj raziskave, ki je bila objavljena v članku Access to and use of the Internet among adolescents and young adults with intellectual disabilities in everyday settings je raziskati in opisati dostop do interneta in kako ga uporabljajo mladostniki in mladi odrasli z lažjo in zmerno motnjo v duševnem razvoju v vsakdanjem okolju. Podatke smo zbirali z opazovanjem in intervjuji s 15 udeleženci z motnjami v duševnem razvoju, starimi od 13 do 25 let, o dostopanju in uporabi interneta v šoli ali na delovnem mestu ter doma ali v prostem času. Glavne ugotovitve so razvrščene v: dostop do interneta v različnih okoljih, izzive pri uporabi interneta ter strategije za ravnanje z digitalnim okoljem in sodelovanje v internetnih aktivnostih. Ta študija je pokazala, da so imeli udeleženci dostop do internetnih povezav in veliko število naprav, ki podpirajo internet. Udeleženci so uporabljali internet prek strategij pri izvajanju internetnih dejavnosti, na primer z uporabo slik in zmanjševanjem števila internetno omogočenih naprav, ki jih uporabljajo v vsakodnevnem okolju.

  • V članku Digital Skills for People with Disabilities in a Learning and Demonstration Experience Laboratory«opisan je projekt »Emscher-Lippe hoch 4« (EL4), ki opisuje izzive digitalizacije v regiji Emscher-Lippe v Nemčiji. Projekt opolnomoči sodelovanje invalidov z učenjem in demonstracijskim laboratorijem, imenovanim "Mini-FabLab", postavljenim v zaščiteni delavnici v Bottropu. Ta Mini-FabLab obravnava digitalne tehnologije z družbenega in ne le tehnološkega vidika – torej ne išče splošnih tehnoloških zasnov, temveč nove družbene prakse, kot je opolnomočenje ljudi s posebnimi potrebami. Mini-FabLab ljudem s posebnimi potrebami ponuja priložnost za razvoj individualiziranih 3D-natisnjenih predmetov in asistenčnih sistemov za njihovo delovno mesto in vsakdanje življenje. Posledično so bili razviti različni predmeti, kot so vrtljive ključavnice, obeski za ključe, ožemalniki zobne paste in zamaški za rezila, ki se lahko uporabljajo kot igrače in kot pomožna orodja.

  • V preglednem članku Young People with Intellectual Disabilities and Social Media: A Literature Review and Thematic Analysis« dvanajst recenziranih prispevkov, objavljenih v uveljavljenih in priznanih revijah med letoma 2001 in 2017, je bilo pregledanih in identificiranih na podlagi iskanj po elektronskih zbirkah podatkov (Web of Science, Scopus in Google Scholar), interneta (Facebook) in korespondence s strokovnjaki. Tematska analiza besedil je identificirala šest tem: priložnosti, tveganje in ranljivost, spolnost, identiteta, ovire in podpora. Najnovejša raziskava o mladih z motnjami v duševnem razvoju označuje vprašanja tveganja, ranljivosti in podpore. Koncept pozitivnega prevzemanja tveganj je predlagan za razvoj metodoloških pristopov v praksi in raziskavah. Ugotovljeno je bilo, da je treba podrobneje preučiti ranljivost, spletne in nespletne dejavnosti ter oblikovanje identitete.